Društvo za prepih znanja in informacij Vöter
Gregorčičeva ulica 6
9000 Murska Sobota

Aktualno

16.09.2010

Dokumentarna oddaja "Pomurje danes...in čez 20 let"

V okviru projekta S trebuhom za EU kruhom, ki ga Društvo za prepih znanja in informacij Vöter izvaja v letošnjem letu, je nastala ...
24.05.2010

Prostovoljci! Vljudno vabljeni k soustvarjanju spletnega časopisa Pomurski mesečnik!

V Društvu za prepih znanja in informacij Vöter že drugo leto ustvarjamo spletni časopis Pomurski mesečnik, kjer se tematizira o različnih ...
Prijava na poštni seznam.
Ime in priimek:

E-pošta:

PROJEKTI


KRATKI FILMI



DOKUMENTARNE ODDAJE



PRIREDITVE



MEDNARODNI SEMINARJI IN IZMENJAVE


RAZISKAVE




KRATKI FILMI


S TREBUHOM ZA EU KRUHOM


Društvo za prepih znanja in informacij Vöter v okviru projekta "S trebuhom za EU kruhom" s svojimi aktivnostmi skuša prispevati k bolj smelim odločitvam posameznikov in pozitivnemu zagonu v pomurski regiji, ter posredno k zmanjšanju velike nezaposlenosti. V projektu se posebej ukvarjamo s problematiko "trajnostne" visoke nezaposlenosti v pomurski regiji, ki jo je gospodarska kriza le še povečala.

Tako je Društvo Vöter organiziralo tudi javno tribuno, ki je bila 11. maja 2010 v Pokrajinski in študijski knjižnici v Murski Soboti.
Na javni tribuni, ki jo je vodil moderator in novinar Boris Cipot so sodelovali predstavniki lokalnih podjetij in organizacij. Razpravljali so o vsesplošni gospodarski krizi in njenih poglavitnih negativnih posledicah, o problematiki visoke nezaposlenosti, o begu možganov, ter o viziji za gospodarski razvoj v pomurski regiji. Vsak izmed povabljenih gostov je predstavil svoj pogled na trenutno dogajanje, svojo zgodbo o uspehu, na koncu pa še podal predloge za izboljšanje situacije v pomurski regiji. Na koncu se je v razpravo vključilo še občinstvo s svojimi komentarji in vprašanji.

Sodelujoči na javni tribuni:
   - Boris Cipot - moderator
   - mag. Marko Močnik - Pomurski tehnološki park (direktor)
   - Tomaž Jevšnik - Oceans Orchids d.o.o. (tehnični direktor)
   - Mihaela Kalamar - klub prekmurskih študentov (predsednica)
   - Marsel Šalamon - Rogljiček, proizvodnja peciv in tort (direktor)
   - mag. Marjan Gujt - Minicom d.o.o. (direktor)
   - Miran Hraščanec - Codex d.o.o. (vodja financ in računovodstva)

Prispevek o javni tribuni je bil prikazan na TV AS in sicer v dnevno informativni oddaji GNES dne 12. maja 2010. Prispevek je dostopen tudi na spodnji povezavi (prispevek se začne pri 12 minuti dnevno informativne oddaje). GNES_12.5.2010Kot rezultat projekta "S trebuhom za EU kruhom"je narejena tudi oddaja, ki je dostopna na naslednjem linku: S_TREBUHOM_ZA_EU_KRUHOM

Slike iz javne tribune:

      

      

      


V okviru projekta pa je nastala tudi izobraževalno-dokumentarna oddaja  "Pomurje danes...in čez 20 let". Oddaja podaja pogled strokovne javnosti, podjetnikom, predstavnikov nevladnih organizacij in študentov na trenutno stanje Pomurja in na njegove razvojne možnosti. Oddaja hkrati spodbuja posameznike k uresničevanju podjetniške ideje in ponuja predloge iskalcem zaposlitve.

Oddaja je bila predvajana na lokalni TV AS in je dostopna prek spleta na spletnem naslovu:
http://www.tv-as.ne/S_trebuhom_za_Eu_kruhom,609,0.html .


ROMA AMONG US


Društvo za prepih znanja in informacij Vöter je v letu 2008 izvedlo projekt "Roma among us - Romi so med nami", ki je bil namenjen tako Romski kot ne-romski populaciji. Društvo je pripravilo tri delavnice, na katerih smo spoznavali pomen predsodkov in stereotipov in na katerih smo izdelali lastne čebulne identitete. Pripravili smo tudi izdelke, katerih končni produkt je lična slikanica.

Roma among us delavnica

Aktivnosti na delavnici in pa promocijski film si lahko ogledate na naslednji povezavi  www.tv-as.net/Roma_among_us_Romi:so_med_nami,519,0.html

Projekt Roma among us - Romi so med nami (predstavitev projekta)

V Sloveniji živi okrog 10 000 Romov, od tega 40 % v Pomurju. Problem predstavlja dejstvo, da je veliko Romov nezaposlenih in ti se ne morejo vključiti v normalen način življenja. To pelje k višji stopnji nasilja, slabim stanovanjskim razmeram, ogroženi socialni varnosti, pomanjkanju fiksnim sredstvam za življenje in porušenemu sožitju z ostalim prebivalstvom. Da bi izboljšali kakovost življenja in dosegli skupne cilje, moramo poiskati rešitev, ki bo prispevala in stimulirala mlade Rome k inovacijam, kreativnosti in asimilaciji ne glede na barvo, vero in socialni položaj. Najpomembnejši dejavnik pri tem je, da se stimulira otroke že v rani fazi otroštva in da se jim pokaže čim več možnosti, ki lahko pripomorejo pri doseganju teh ciljev.

Pri projektu se je najprej naredila raziskava, ki je pokazal vzroke, ki so pripeljali do nastalih položajev v družbi. Nato so se na osnovi rezultatov pripravile tri delavnice v treh različnih šolah. Primarni cilj teh delavnic je bil, da se stimulira romske otrok, da poiščejo različne poti pri vključevanju v družbo, da se jih motivira in da se jim pokaže, da so tudi sami nujen in uporaben član naše družbe, kljub drugačnosti.

Večina populacije še vedno izraža negativno delovanje do Romov. S tem projektom smo nakazali na to problematiko širši javnosti. To smo storili s pomočjo lokalne TV - postaje, ki je tudi naredila reportaže in omogočila predvajanje na regionalni TV AS (Murska Sobota) in tudi na ostalih regionalnih TV-postajah po vsej Sloveniji (TV Primorka, TV Novo mesto, Studio Signal Ljubljana. VTV Velenje...).

S projektom smo po eni strani skušali spodbuditi večjo toleranco in razumevanje do drugačnosti, po drugi strani pa stimulirati Rome k boljšemu sodelovanju za njihova življenja.

Ne moremo spremeniti našega soobstoja v harmonijo, lahko pa prispevamo k spoštovanju vseh človekovih pravic in k podpori regionalne stabilnosti.

VSI DRUGAČNI, VSI ENAKOPRAVNI


V letu 2007 smo izvedli projekt z naslovom "Vsi drugačni, vsi enakopravni", ki je sofinanciran s strani Urada vlade RS za komuniciranje.

Projekt je bil zasnovan na temeljni mednarodni pogodbi o zaščiti človekovih pravic, da imajo vsi ljudje v EU pravico do enake obravnave in enakih možnosti. s projektom smo želeli dvigniti raven odnosa do določenih vrednot in raznolikosti, ki so del vsakdanjika v evropskem prostoru. Tako kot se odpirajo meje naše države, se morajo odpreti tudi naša srca, če želimo živeti v miru in blagostanju.

Mlade v Pomurju smo želeli spodbuditi k lastnemu razmišljanju o drugačnosti, sprejemanju in človekovih pravicah. Nagovorili smo tako tiste ki diskriminirajo, kot tiste, ki so diskriminirani. Skušali smo motivirati mlade, da na različni področjih z različnimi metodami izrazijo in izmenjajo svoja razmišljanja, znanja ter argumente o prednostih in slabostih, ki jih prinaša Evropska unija.

Tako smo v projekt vključili mlade iz Pomurja, ki so sodelovali na delavnicah. Prva delavnica je bila prvi korak pri ugotavljanju in sprejemanju drugačnosti. Na drugi delavnici pa se je izpostavila izgradnja lastnega razumevanja nediskriminacije in enakih možnosti za vse. Na drugi delavnici so skupine mladih pod strokovnim vodstvom razvile scenarije za kratke filme pod naslovom "Vsi drugačni, vsi enakopravni", na osnovi katerih je bilo posnetih šest kratkih filmov. S kratkimi filmi smo najprej želeli spodbuditi mlade k razmišljanju skozi kreativno delo, obenem pa nagovoriti tudi širšo publiko. Vsi filmi so bili tudi prikazani na pomurski televiziji v posebni oddaji.

NAUČIMO SE JAVNEGA NASTOPANJA


Mladi se borijo za svoj obstanek praktično že v celotnem procesu šolanja in tudi kasneje in velikokrat je uspeh posameznika odvisen ne le od tega koliko ve ampak kako to svoje znanje nekomu predstavi. V projektu smo želeli večjemu številu mladih dati priložnost, da se naučijo svoje znanje artikulirano, organizirano in prepričljivo predstaviti.

Projekt smo začeli s predstavitvijo namena projekta na tiskovni konferenci na katero smo povabili vse pomurske medije.
Organizirali smo tudi dve javni tribuni. Prva je potekala na temo "Kako vzgoja in osebnostne lastnosti vplivajo na samozavedanje in izraznost posameznika" in je bila namenjena predvsem staršem in vzgojiteljem. Druga javna tribuna z temo "Vsak se lahko nauči nauči prepričljivega javnega nastopa" pa je bila namenjena osnovnošolcem, srednješolcem in študentom. Na tej pa se je razpravljalo o tem kakšen naj bi bil javni nastop in kaj mora posameznik storiti, da ga doseže.
Organizirali smo tudi delavnice, na katerih so poleg dijakov in študentov sodelovali strokovnjaki za učence, ki so kot mentorji  debatnih krožkov Pomurja dosegli visoke uspehe na državnem nivoju in imajo na tem področju dolgoletne izkušnje. Delavnice so se tudi snemale.

Projekt smo zaključili z izdelavo CD-roma, ki vsebuje teoretični del, vzorčne primere in predavanja na javnih tribunah. CD je zanimiv za mlade udeležence v projektu in pa za strokovne sodelavce s področja VIZ za njihovo nadaljne delo z mladimi. 

Rezultate projekta in CD-rom smo v zaključni fazi predstavili na tiskovni konferenci Pomurski javnosti. 


DOKUMENTARNE ODDAJE

REGIONALNO STIŠIŠČE NEVLADNIH ORGANIZACIJ POMURJA


Projekt »Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja« se je začel v letu 2009 in se bo izvajal dve leti, v bistvu pa gre za nadgradnjo že obstoječega projekta iz preteklega obdobja. Vsebina projekta je usklajena z analizo potreb nevladnega sektorja in temelji na strategiji razvoja tega sektorja v Pomurju. Minulo delo je potekalo v različnih oblikah, kot so razna svetovanja, podpora in pomoč nevladnim organizacijam pri pripravi projektov in projektnih predlogov za črpanje sredstev iz domačih in mednarodnih virov, potekale so delavnice in srečanja ter podobno.

V okviru projekta so nastale tudi oddaje, ki si jih lahko ogledate na naslednji povezavi - RSNOP

Operacija je razdeljena na pet temeljnih aktivnosti:

1. Vodenje projekta, informiranje in obveščanje javnosti ter administrativno - tehničnična dela na projektu, spremljanje in arhiviranje projekta, priprava vsebinskih in finančnih poročil. Vzpostavljanje komunikacije z vključenimi akterji, sodelovanje pri vzdrževanju skupne podobe, skrb za marketing, opredelitev vsebin in strukture projektov za nadaljnje delo organizacije. Vključeno je tudi obveščanje in informiranje javnosti - izvajana promocija projekta, financerja (Ministrstva za javno upravo), vira financiranja (MJU in ESS) ter organizacije, s ciljem obveščanja javnosti o projektu.

2. Informiranje in baza nevladnih organizacij ter obveščanje članov NVO – oblikovanje javne baze NVO-jev, informiranje, obveščanje in medsebojno sodelovanja na celotnem spektru delovanja, vključuje ciljno splošno e-informiranje NVO-jev, razvoj inovativnih IKT orodij, kot nadgradnje regijskega portala, kar prispeva k reševanju prepoznavnosti in povezanost NVO-jev in razvoj novih spletnih strani za NVO-je. Vključena tudi promocija NVO sektorja in posameznih oziroma skupin NVO-jev.

3. Zagotavljanje podpornih storitev za NVO – nadaljevanje brezplačnih storitev za NVO-je, sistema, kjer lahko društva, zavodi, ustanove,… brezplačno pridobijo finančno, računovodsko, pravno svetovanje in pravna pomoč, ki jo potrebujejo pri rednem delu ali pri pripravi ter izvedbi projektov; organizacija različnih dogodkov (delavnic, usposabljanj, »Senja NVO«, srečanj) za člane in NVO-je.

4. Regionalne akcije za nacionalne spremembe – iniciacija regijskih pobud, ki se nanašajo na pripravo regionalne razvojne strategije nevladnega sektorja v Pomurju, Akcije »Stop SAZAS« in »Ena prireditev« ter posredovanje rezultatov in vplivanje na vladne službe.

5. Usposabljanje kadra regionalnega stičišča, tako zaposlenih, kot prostovoljcev za kvalitetnejše delo in prenos znanja na člane NVO v Pomurju, na področjih, kjer primanjkuje znanja in usposobljenosti.

Projekt je v prvi vrsti namenjen razvoju in delovanju nevladnega sektorja v Pomurju, kar pomeni, da so prioritetne ciljne skupine NVO-ji na območju Pomurja. Predvidena in nujna pa je vključitev drugih deležnikov, ki so (ne)posredno povezani z nevladnim sektorjem v Pomurju.

Osnovni rezultat je nadaljevanje dela regionalnega stičišča, s sistemom brezplačnih storitev za NVO-je in delovanjem podpornega okolja, kot institucije, ki spremlja in sodeluje pri razvoju NVO-jev ter izvedba pilotni regionalnih akcij, ki terjajo nacionalne spremembe z dolgoročnimi učinki na nevladni sektor.

Operacijo delno financira Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete: Institucionalna in administrativna usposobljenost; prednostne usmeritve: Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga.


VPLIV CERKVE NA UVELJAVITEV SLOVENSKEGA JEZIKA V PREKMURJU


Projekt VPLIV CERKVE NA UVELJAVITEV SLOVENSKEGA JEZIKA V PREKMURJU je bil poglobitev, tematska nadgradnja projekta, ki ga je društvo Vöter izvedlo v letu 2007 in sicer dokumentarno oddajo »Jezikovni položaj v Prekmurju« in zloženko z istim naslovom

Cerkev (katoliška in evangeličanska) je imela bogat in izreden pomen, na razvoj slovenskega jezika v Prekmurju, ter na samo pismenost in izobraževanje ljudi v pokrajini. Duhovniki obeh cerkva so imeli v zgodovini (ne samo v Prekmurju) več pomembnih vlog. Bili so verski, kulturni in narodni buditelji, prvi pisci slovenske besede, tisti, ki so uvajali šolstvo in omogočali študij revnim in nadarjenim posameznikom. Zaradi specifičnega zgodovinskega položaja Prekmurja, ki je bilo odrezano od preostale Slovenije in podvrženo mnogim tujim - jezikovnim, kulturnim in gospodarskim - vplivom so bili ti duhovniki tisti, ki so najbolj zaslužni za ohranitev in razvoj slovenske besede v Prekmurju.

K izvajanju tega projekta smo vključili različne strokovnjake (slaviste, strokovnjake za prekmurski knjižni jezik, literarne zgodovinarje, predstavnike katoliške in evangeličanske cerkve...), ki so prispevali k oblikovanju besedila za zloženko in sestavo scenarija. Vodilno vlogo pri pisanju scenarija je imela Simona Ferčak.

Dokumentarno oddajo je po scenariju posnela in predvajala TV-AS. (Povezava do oddaje bo dostopna v kratkem).

NASILJU RECI NE


Društvo za prepih znanja in informacij Vöter je s pomočjo sofinanciranja Urada RS za enake možnosti izvajalo projekt "Nasilju reči NE". V okviru projekta je bilo anketiranih 150 naključnih Pomurcev na česar podlagi je nastala manjša terenska raziskava, ki je bila odlična podlaga za 6 televizijskih oddaj, ki so rezultat projekta "Nasilju reči NE"!

Oddaje, ki so bile na sporedu v dnevno-informativni oddaji GNES v letu 2007 smo začeli z reportažami z ulic Murske Sobote, zatem smo poglobljeno raziskovali in slikovito predstavili področje nasilja nad ženskami v Pomurju. Obiskali smo tudi številne vladne in nevladne institucije in govorili s strokovnjaki iz različnih področij (socialni delavci, sociologi, psihologi, kriminalistični inšpektorji, policija, mentorji v varnih hišah, materinskem domu, prostovoljci, …,).

Gledalci so se lahko skozi oddaje seznanili s tem kaj nasilje nad ženskami pomeni, kakšne vrste nasilja nad ženskami poznamo, kaj preživljajo žrtve in kakšne vrste pomoči so jim zagotovljene. Spoznavali smo tudi pravno zaščito žrtev nasilja. Govorilo se je tudi o odnosu družbe do nasilja do žensk in o perspektivah o teh vprašanjih v prihodnosti.

Oddaje so namenjne vsej širši pomurski javnosti, ter konkretnim žrtvam nasilja nad ženskami (predvsem v družini). Predstaviti želimo, da vse oblike nasilja nad ženskami, (telesno, duševno, spolno), pomenijo kršitev človekovih pravic. Žrtve želimo opogumiti, jih ozavestiti, da nasilju rečejo NE! Žrtvam nasilja nad ženskami smo predstavili pomoč državnih organov in organov lokalnih skupnosti za ponovno vključitev v normalno življenje. S projektom »Nasilju reči NE!« smo delovali preventivno, spodbujevalno, izobraževalno ter svetovalno.

JEZIKOVNI POLOŽAJ V PREKMURJU


Nadgradnja manjših terenskih raziskav v občini Cankova, Beltinci, Lendava in KS Prosenjakovci v Pomurju v letih 2006, 2006.

Občine Beltinci, Cankova in Lendava, ter KS Prosenjakovci geografsko spadajo v Prekmurski prostor. Lega krajev in zgodovinski razvoj regije so vzrok, da se položaj slovenskega jezika med posameznimi območji razlikuje bolj kot bi pričakovali za tako majhno zemljepisno razdaljo. Prekmurci so dolgo časa živeli politično in kulturno ločeni od slovenske celote. Prekmurščina vse do leta 1918, ko se je Prekmurje priključilo Jugoslaviji, ni gojilo stikov z osrednjim književnim jezikom. Šolstvo je potekalo v madžarskem jeziku, kar je onemogočalo uporabo knjižne slovenščine. Ob močnih madžarskih pritiskih je na jezik prekmurskih Slovencev vpiavala tudi bližina hrvaškega jezikovnega prostora.

Dolgoletna odrezanost Prekmurja od razvoja slovenskega jezika je očitna še danes. Slovenski knjižni jezik se namreč razen izjem v javnem življenju (javne prireditve, radio...) in v javnih ustanovah (šole) v Prekmurju redko uporablja. Za območje Prekmurja ob madžarski meji pa je značilna še dvojezičnost.

V Prekmurju je posledično narečni knjižni jezik prepleten z madžarizmi, germanizmi in hrvatizmi.

S terensko raziskavo v štirih predelih Pomurja smo v letih (2005, 2006) ugotavljali in opredeljevali rabo slovenskega knjižnega jezika v regiji in ga primerjali z rabo narečja in madžarskega jezika. 900 obdelanih anket nam je podalo vpogled v stanje rabe jezika po generacijah in za specifično okolje. Iz prireditev, ki smo jih pripravili skupaj z osnovnimi šolami je nastala dokumentarna oddaja, ki je bila prikazana na regionalni televiziji.  Vse te aktivnosti naj bi prispevale k promociji in uveljavljanju slovenske besede v tem prostoru. Ugotavljali smo pomen izobraževanja, branja, javnega nastopanja, participacije v društvih, pomen cerkvene vzgoje nekoč in danes, vpliv zgodovine na razvoj in rabo jezika...

Mladim smo nakazali smeri, da začnejo razmišljati o svoji nacionalni identiteti, ki jo najbolj ponazarja prav jezik. Ob dejstvu, da je Slovenija v Evropski unij je še toliko bolj potrebno vzgajati ljubezen do slovenske besede ter vedoželjnost za pravilnejšo rabo le-te. Slednje je toliko bolj potrebno v prekmurskem okolju zaradi njegove specifične lege.


PRIREDITVE


EKOMIR


Namen projekta je bil, da se mladim prikaže črna prihodnost, ki nas morebiti čaka, če ne bomo spremenili svojih navad in poskrbeli za svet. Ponuditi smo jim tudi možnosti s katerimi lahko vplivajo na to problematiko. Kljub svoji mladosti in morebitni prepričanosti, da sami ne morejo storiti nič, smo jim predstavili enostavne, vsakdanje in zelo pomembne aktivnosti, s pomočjo katerih vsak njihov majhen prispevek tvori mozaik, ki spreminja svet.

V projekt so bili vključeni osnovnošolski otroci, kateri so pripravili animacijske, praktične in izobraževalne delavnice, ki so potekale na štirih osnovnih šolah in so bile izvedene v Lendavi (dvojezično območje), Murski Soboti, Veliki Polani (ravensko področje) in Puconcih (Goričko).


Poletni tabor na OŠ Miška Kranjca v Veliki Polani.


EVRO NEZNANKA 

Kaj nam prinaša evro?


Društvo Vöter in Društvo upokojencev Murska Sobota sta 16. junija 2006 organizirala kulturno-informativno prireditev Evro neznanka. Prireditev je bila v Grajski dvorani v Murski Soboti.

Evro


MEDNARODNI SEMINARJI IN IZMENJAVE


Udeležba Društva Vöter na seminarju "QUALITY, YOUTH COOPERATIONAND NEW EU MEMBERS" (BUZAU, Romania; 23-28 oktober 2007)

Udeležba Društva Vöter na mednarodni izmenjavi Germany 2007. Iz te izmenjave si lahko ogledate tudi kratki spot (link je spodaj), ki so ga ustvarili udeleženci mednarodne kreativne delavnice pod vodstvom Društva Vöter.  Germany_2007

Udeležba Društva Vöter na seminarju "ANTILLEAN AND METRO IN CONTACT FOR A BETTER EUROPEAN CITIZENSHIP" (MARTINIQUE; 17-25 maj 2006)

Udeležba Društva Vöter na izobraževalnem treningu "ALL CONSTRUCTING EUROPEAN CITIZENSHIP: TRAINING COURSE ON CITIZENSHIP AND INTEGRATION" (RASCAFRIA, MADRID AND VALENCIA, Spain; 14-27 februar 2006)

Udeležba Društva Vöter na seminarju "SEMINAR KURS EUROPA" (KASSEL, Nemčija; avgust 2005)


RAZISKAVE 


PRIČAKOVANJA IN PERSPEKTIVA MLADIH POMURCEV V REGIJI

S projektom »Pričakovanja in perspektiva mladih pomurcev v regiji« želimo ugotoviti, kakšen je odnos mladih v Pomurju do nadaljevanja izobraževanja v Pomurju in do iskanja perspektivne zaposlitve v domačem okolju. Z raziskavo, ki smo jo naredili v okviru projekta, smo poskušali pokazati, kako mladi vidijo možnosti za zaposlovanje, kateri problemi se po njihovem mnenju najpogosteje pojavljajo pri iskanju zaposlitve, kako sploh iščejo oziroma bodo iskali zaposlitev in kje iščejo oz. bodo iskali svojo prvo zaposlitev. Zanimalo nas je tudi, kako izkušnje neformalnega izobraževanja vplivajo na iskanje zaposlitev in ali so kakorkoli diskriminirani pri iskanju dela. Postavili smo jim tudi vprašanje, kaj pričakujejo od svojega delodajalca in dela. Na koncu, pa nas je še zanimal pogled mladih na »slabo stanje« naše regije.


Za projekt smo zbirali podatke z anketiranjem po terenu. Najprej smo pripravili anketne vprašalnike. Nato pa smo opravili anketiranja po nekaterih šolah (osnovne in srednje šole), z osebemi, ki študirajo oz. so že končali fakulteto in si iščejo službo, pa smo opravili individualna anketiranja.

V analizi podatkov smo se osredinili na naslednje demografske značilnosti anketirancev - spol, starost in izobrazba.

V vzorec anketirancev, ki so sodelovali v anketiranju, je bilo skupaj zajetih 184 oseb.
 

V raziskavi je torej skupaj sodelovalo 184 oseb, od tega 73 moških, kar je 39,7 % vseh sodelujočih in 111 žensk, kar je 60,3 % vseh sodelujočih v tej raziskavi. Vidimo, da je v raziskavi sodelovalo več žensk kot moških.

Najmlajši anketiranec je star 13 let, najstarejši pa 34 let, povprečna starost anketiranca pa znaša 17 let. Zaradi lažje analize, smo se odločili, da spremenljivko starost razdelimo na tri razrede oziroma v tri skupine.

Prva je skupina najmlajših, kjer so anketiranci stari do 14 let in ta skupina je tudi najobsežnejša. Drugo skupino predstavljajo srednji, se pravi ljudje stari od 15 do 19 let. Zadnjo skupino pa predstavljajo starejši, ki so stari 20 ali več let, ta skupina je med vsemi tremi najmanjša.

Demografska spremenljivka, ki smo jo še uporabili, je dosežena izobrazba oziroma šola, ki jo anketiranci še obiskujejo ali pa so jo obiskovali. V zbranih podatkih imamo spremenljivko »Šola«, ki smo jo razdelili v tri skupine. Tako imamo skupino osnovna šola, ki je tudi največja skupina, saj šteje kar 87 anketirancev, kar je skoraj polovica vseh anketirancev (47,3 %). Potem imamo skupino srednja šola, v kateri je 69 anketirancev, kar predstavlja 37,5 % vseh anketirancev. Najmanj pa je anketirancev, ki so študentje ali pa so študij že zaključili in iščejo službo. Teh pa je 28, kar je le 15,2 % vseh anketirancev.


Namen tega projekta je predstaviti problematiko zaposlovanja mladih v regiji. Osredotočili smo se na mlade, od 13 do 34 let, ki smo jih anketirali in tako prišli do podatkov, katere smo uporabili za analizo in kasneje

inetrpretacijo. Po obdelavi zbranih podatkov smo tako prišli do naslednjih spoznanj:

- Tako smo ugotovili, da so ženske bolj črnoglede pri možnosti za zaposlovanje od moških, ki so tudi mnenja, da so možnosti slabe, a jih je tudi nekaj mnenja, da so možnosti dobre oz. zelo dobre. Razlike med moškimi in ženskami pa najdemo tudi pri dostopu do dela (diskriminacija). Tako noben moški anketiranec ni občutil kakršnekoli diskriminacije od delojemalcev, medtem, ko je kar 15 žensk, ki so sodelovale v raziskavi občutilo različno obliko diskriminacije

- Preučevali smo tudi, kaj je po mnenju mladih največji problem pri zaposlovanju. Vse tri skupine se strinjajo, da je največji problem pri zaposlovanju mladih slabo gospodarsko stanje delodajalcev v Pomurju, najmanj pa pomanjkanje določenega izobraženega kadra.

- Po izobrazbi oziroma šoli, ki jo anketiranci obiskujejo, pa smo preverjali, kje bodo mladi iskali svojo prvo zaposlitev. Tudi glede tega vprašanja ni pomembnih razlik. Tako anketiranci, ki obiskujejo osnovno šolo, kot dijaki in študentje, si bodo prvo zaposlitev iskali v domači regiji. Le majhen delež anketirancev pa v preostali Sloveniji.

- Poleg tega pa smo še ugotovili, da so mladi mnenja, da v Pomurju ni dovolj priložnosti za zaposlitev in da je Pomurje manj perspektivna regija zato, ker je v regiji premalo uspešnih podjetij. Mladi si najpogosteje iščejo

oziroma si bodo iskali zaposlitev prek Zavoda za zaposlovanje in preko neposrednega poizvedovanje pri delodajalcih, prijateljih, sorodnikih, najmanj pa prek zaposlitvenih sejmov.

- Mladi so tudi mnenja, da izkušnje neformalnega izobraževanja pozitivno vplivajo ma položaj posameznikov pri iskanju zaposlitve in se zato tudi sami udeležujejo različnih tečajev in so člani različnih društev, kjer si nabirajo prepotrebne izkušnje

- Pomemmbno se nam je zdelo tudi, da mladi izrazijo pričakovanja od delodajalcev in delovnega okolja. Tako smo ugotovili, da si mladi želijo zdravega in uspešnega delovnega okolja, z usposobljenimi in prijaznimi sodelavci, ter s strokovnimi nadrejenimi.


BRALNA KULTURA MLADIH V POMURJU

1. Cilji projekta

S projektom »Bralna kultura mladih v Pomurju«, ki smo ga izvedli na Društvu za prepih znanja in informacij Vöter in ga je sofinancirala Mestna občina Murska Sobota, smo želeli skozi terensko raziskavo in obdelavo dobljenih rezultatov ugotoviti, na kateri stopnji je bralna kultura mladih v Pomurju. Projekt poskuša mladim Pomurcem predstaviti razsežnosti, vpliv in posledice nizke bralne kulture in jih usmeriti ter motivirati k kvalitetnemu branju oziroma pisanju. Namen projekta je povečati raven poznavanja in

prepoznavanja ustvarjalnega opusa pisateljev in pesnikov, posledično pa vzpodbujati branje in vzgajati bralno kulturo. S projektom prispevamo k ohranjanju kulturn dediščine, k dvigu ravni pismenosti in k razvoju kvalitetnega kulturnega življenja v pomurskem prostoru.


2. Lokacije izvedbe projekta

Najprej smo v sklopu projekta izvedli terensko anketiranje oziroma terenske intervjuje in sicer v in okrog knjižnice Murska Sobota. Naključne mimoidoče smo spraševali o njihovih bralnih navadah, o tem kaj najraje berejo, kateri so njihovi najljubši romani ipd.

Za projektno raziskavo pa smo zbirali podatke z anketiranjem po terenu. Najprej smo pripravili anketne vprašalnike. Nato pa smo opravili anketiranja po nekaterih šolah (osnovne in srednje šole). Anketiranje smo izvedli na osnovnih šolah (OŠ II Murska Sobota in OŠ III Murska Sobota) in na srednjih šolah (Gimnazija Murska Sobota) in Ekonomska šola Murska Sobota.

3. Rezultati in osnovne ugotovitve

V raziskavi je skupaj sodelovalo 261 oseb, od tega 106 moških, kar je 40,6 % vseh sodelujočih in 155 žensk, kar je 59,4 % vseh sodelujočih v tej raziskavi. Največ anketirancev v tej raziskavi je starih 14 let, in sicer 69 oseb, kar je 26,4 % vseh anketirancev. To so najbrž učenci zadnjih razredov osnovnih šol. Vidimo tudi, da je najmlajši anketiranec star 13 let, najstarejši pa 19 let, povprečna starost anketiranca pa znaša 15,5 let, standardni odklon pa je 1,63.

Raziskavo smo razdelili na več poglavij, glede na vprašanja v anketnem vprašalniku.

1. Najprej smo raziskovali kakšen je odnos mladih do branja. 44 % mladih radi berejo, 37% mladih pa bere le, če je nujno. Dobrih 9 %mladih pa ne mara branja oziroma zelo radi berejo. Prevereli pa smo tudi, če se odnos do branja razlikuje po spolu. Tako smo ugotovili, da ženske rade berejo, moški pa po večini berejo le če je nujno.

2. Naslednje, kar nas je zanimalo, je zakaj mladi najpogosteje berejo. Rezultati so pokazali, da mladi,da mladi najraje berejo za
razvedrilo in zabavo, najmanj pa zato, ker jim je to zanimivo, ker si s tem kratijo čas, da bi imeli večji besedni zaklad ipd.

3. Kakšno gradivo pa mladi najraje prebirajo?
Mladi največ berejo revije, časopis, stripe in sicer je več kot polovica mladih anketirancev (52 %) podala ta odgovor. V praksi so to večinoma najstniške revije (Bravo, Cosmopolitan Smrklja, Cool...). V približno enaki meri pa mladi berejo leposlovne knjige (27 %) in članke na internetu (26 %). Najmanj pa mladi berejo strokovne knjige (le 3 %) in pesmi (8 %).

4. Zanimalo nas je tudi, kakšne romane mladi najraje berejo.
Največ mladim je najljubša zvrst romanov ljubezenski roman, torej zgodbe v katerih se prepletajo romantične zgodbe. Ta zvrst je najljubša malo manj kot polovici vseh anketirancev (46 %). Romantičnim zgodbam sledijo grozljivke z 34 % in pa kriminalke z 25 %. Najmanj pa mladi berejo biografije. Le 12 mladih je obkrožilo biografije kot najljubšo zvrst romanov.

Tudi v tem primeru smo se odločili, da bomo to preverili po spolu. Torej če obstajajo razlike po med moškimi in ženskami glede zvrsti romanov. Ugotovili smo, da mladi moški najraje berejo grozljivke, mlade ženske pa ljubezenske, romantične zgodbe, tako moški kot ženske pa najmanj berejo biografije, in pa največje razlike (statistično značilne razlike) med moškimi in ženskami, pa so pri ljubezenskih zgodbah in pri humoreskah.

5. Glede na to, da so bili v vzorec vzete osebe, ki obiskujejo obvezno osnovno šolanje in pa srednje šole, nas je zanimalo tudi, če
se mladi sami odločijo za gradivo, ki ga berejo.

Raziskava je pokazala, da se mladi po večini sami odločajo za gradivo, ki ga berejo in sicer je tako odgovorilo kar 84 % vseh anketirancev. Dokaj velik vpliv na izbor gradiva imajo še učitelji oziroma šola (30 %). To so najbrž knjige in drugo gradivo, ki ga mladi uporabljajo in potrebujo za šolo in obšolske dejavnosti. Presenetljiv je tudi dokaj majhen vpliv staršev (le 0,8 %) na izbor gradiva, kar po eni strani kaže na zaupanje do dobrega izbora gradiv njihovih otrok, ali pa po drugi strani, na pomanjkanje časa staršev.

6. Kako pogosto pa mladi sploh berejo?
Okrog 32 % mladih bere nekajkrat na mesec oziroma občasno, okrog 17 % mladih pa bere vsak dan oziroma nekajkrat na teden.

Pogostost branja mladih smo preverili po starosti, torej če obstajajo razlike med mladimi, ki obiskujejo osnovno šolo (13 in 14 let) in med dijaki srednjih let (od 15 do 18 let) in pa tudi med posameznimi razredi. Po starosti nekih drastičnih razlik ni, vidimo pa, da imajo tako 13 kot 15-letniki največje deleže pri odgovoru nekajkrat na mesec, 14 letniki pa pri vsak ali skoraj vsak dan, medtem ko imajo starejši (16, 17, 18-letniki) največje deleže pri občasno oz. redko, kar nam pove, da mlajši pogosteje berejo kot starejši.

7. Na koncu pa nas je zanimalo še, kakšno mnenje imajo mladi glede domačih in tujih avtorjev, katere raje berejo, katere so jim bolj
zanimive ipd.

Vidimo da mladi raje berejo knjige tujih avtorjev, kot pa domačih, saj so jim te knjige bolj zanimive. Večina pa jih je tudi mnenja, da bi se za domače branje morale uporabljati tako knjige domačih avtorjev, kot tudi knjige tujih avtorjev.

 
Obvestilo – spletni piškotki!
Na naši spletni strani, uporabljamo piškotke (angl.:cookies), ki so namenjeni / zagotavljajo, da naša stran deluje optimalno, omogočajo lažjo uporabo naše spletne strani in evidentiranje obiskovalcev. V kolikor boste kliknili »Strinjam se«, boste sprejeli / namestili vse piškotke.
Ne strinjam se