Aktualno

V okviru projekta S trebuhom za EU kruhom, ki ga Društvo za prepih znanja in informacij Vöter izvaja v letošnjem letu, je nastala tudi izobraževalno-dokumentarna oddaja "Pomurje danes...in čez 20 let". Oddaja podaja pogled strokovne javnosti, gospodarstvenikov, študentov na trenutno stanje Pomurja in na njegove razvojne možnosti. Oddaja tudi spodbuja posameznike k inovativnosti, k uresničevanju podjetniške ideje in ponuja predloge za spremembe.

V Društvu za prepih znanja in informacij Vöter že drugo leto ustvarjamo spletni časopis Pomurski mesečnik, kjer se tematizira o različnih stvareh, vendar so teme v naprej določene in se na te teme pišejo članki.
V letošnjem letu želimo spremeniti podobo spletnega časopisa, zato k sodelovanju vabimo vse zainteresirane prostovoljce. Za spletni časopis so letos predpisane naslednje teme: Aktualno v Pomurju, EU v Pomurju, Jonapot Kivanok - Dober dan, Mladi Pomurci, Šunen le Romen - Prisluhnite Romom, Zamejski tris, Tu smo zaradi drugih, Kultura v Pomurju, Zdravje duha in telesa, Za okolje in Pomurski šport.

Za dodatne informacije lahko pokličete na telefon (02) 521 30 36 ali gsm041 67 41 67 oziroma pišete na mail: borut.bojnec@gmail.com.

Lokalno razvojna fundacija za Pomurje je v okviru projekta „Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja“ organizirala „Senje nevladnih organizacij Pomurja 2010“, ki je potekalo 28. in 29. maja v Murski Soboti.

Tako je v petek 28. maja v konferenčni dvorani Hotela Diana potekala konferenca nevladnega sektorja Pomurja. Na konferenci so sodelovali naslednji gostje: Bojan Vogrinčič iz LRF za Pomurje, župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec, Aleš Germovšek iz Sklad dela Posavje, Goran Miloševič iz Društva MOZAIK, Matej Verbajs iz Zavoda Center za informiranje, sodelovanje in razvoj nevladnih organizacij in Matejka Horvat iz LRF za Pomurje ter moderator Goran Forbici iz Centra nevladnih organizacij v Ljubljani. Gostje so predstavili aktualne teme, ki se osredotočajo na nevladni sektor in širšo civilno družbo.

V soboto pa so pripravili Senje nevladnih organizacij Pomurja, ki je potekala na stojnicah v soboškem parku. S stojnicami so nevladnim organizacijam omogočili, da predstavijo svoje dejavnosti, projekte in izdelke. Pozdravne besede na sobotnem dogodku je imel častni pokrovitelj senja župan mestne občine Murska Sobote Anton Štihec. Tako je svoje dejavnosti predstavilo 29 organizacij in društev. Med organizacijami, ki so v soboto predstavili svoje dejavnosti je bilo tudi Društvo za prepih znanja in informacij Vöter.

V današnji postmoderni družbi se kot posebna problematika družbenega življenja posebej pojavlja vprašanje množične nezaposlenosti. Še posebej sedaj, v času recesije, ki seje paniko na vseh področjih. Z nezaposlenostjo pa se seveda pojavljajo socialne posledice za družbo. Tako Adrian Sinfield (v Haralambos in Holborn 1999; 254) trdi, da nezaposlenost »razvrednoti oziroma zniža standard oziroma kakovost življenja v družbi«. Posledice nezaposlenosti se kažejo na različne načine, vendar pa so najočitnejše finančne narave in pa kot težave pri zdravju (psihičnem in telesnem).

Nezaposlenost pa je še posebej problem pri mladih. Mladi so zelo ranljiva skupina na trgu delovne sile. Večja stopnja brezposelnosti mladih v primerjavi z starejšimi kategorijami, je predvsem posledica težavnih prehodov mladih iz šolanja v redno zaposlitev. Težave pri tem prehodu, pa prinašajo različne posledice. Willis (v Haralambos in Holborn 1999; 257) pravi, da se v regijah z visoko nezaposlenostjo za mlade pojavi »nova družbena okoliščina«. Nezaposlenost prekine normalni prehod v svet odraslih, ker mladim brezposelnim niso dane možnost, da ne bi bili več odvisni od staršev in tako dostikrat preživljajo dolga obdobja revščine. S tem nimajo možnosti, da bi prevzeli družinske obveznosti in tako je načrtovanje družine preloženo na kasnejše obdobje. Nezaposlenost  med mladimi lahko vodi do marginalizacije nekaterih članov družbe. Tako lahko ti čutijo, na nimajo nobenega deleža v družbi. Kot sem prej omenil, je ena izmed glavni posledic nezaposlenosti finančna stiska. Ta mladim ne dopušča, da bi uživali normalno družabno življenje. Ker imajo (pre)več prostega časa, se zaprejo v hiše in tudi sami vase (postanejo introvertirani). Posledica vsega tega pa je seveda negativen pogled na prihodnost, kar lahko vodi do dolgočasja, v nekaterih primerih pa celo do različnih psihični težav.

Kot posledico nezaposlenosti sem omenil tudi težave z zdravjem. Tako so Warr in drugi (v Haralmbos in Holborn 1999) v raziskavi, ki je zajela 1150 sedemnajstletnikov dokazali, da nezaposlenost močno vpliva na njihovo zdravje. Ugotovili so, da brezposelni mladi v primerjavi z zaposlenimi vrstniki precej močneje doživljajo psihične stiske. Kar 82% znakov, ki so jih opisali nezaposleni mladi, se je začelo v času, ko so postali brezposelni ali kasneje.

Kako torej rešiti problem nezaposlenosti pri mladih?
Najbolj izpostavljena rešitev je višja stopnja izobrazbe. Visoka stopnja izobraženosti mladih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov pri iskanju zaposlitve. Brezposelne osebe z višjo stopnjo izobrazbe po nekaterih trditvah lažje najdejo zaposlitev, čeprav se v zadnjih letih zaradi vedno večjega priliva diplomantov na trg dela razmere spreminjajo. Tako sem zadnjih slišal trditev, da mladi z višjo stopnjo izobrazbe v povprečju iščejo službo okrog 9-10 mesecev.
Rešitev poleg višje stopnje izobrazbe predstavljajo tudi poklicne prekvalifikacije in dodatna izobraževanja, kar pa za mlade nemalokrat predstavlja problem tako zaradi pomanjkanja motivacije, kot tudi denarja, ki ga mladi nimajo.

Druga stvar, ki je prav tako zelo pomembna pri iskanju zaposlitve, pa so delovne izkušnje, do katerih pa mladi težko pridejo, saj se ukinjajo pripravništva, zmanjšuje se kadrovsko štipendiranje… Ko si mladi enkrat pridobijo delovne izkušnje, brezposelnost ne predstavlja več take nevarnosti, saj delodajalci izkušnjam pripisujejo velik pomen.