V današnji postmoderni družbi se kot posebna problematika družbenega življenja posebej pojavlja vprašanje množične nezaposlenosti. Še posebej sedaj, v času recesije, ki seje paniko na vseh področjih. Z nezaposlenostjo pa se seveda pojavljajo socialne posledice za družbo. Tako Adrian Sinfield (v Haralambos in Holborn 1999; 254) trdi, da nezaposlenost »razvrednoti oziroma zniža standard oziroma kakovost življenja v družbi«. Posledice nezaposlenosti se kažejo na različne načine, vendar pa so najočitnejše finančne narave in pa kot težave pri zdravju (psihičnem in telesnem).
Nezaposlenost pa je še posebej problem pri mladih. Mladi so zelo ranljiva skupina na trgu delovne sile. Večja stopnja brezposelnosti mladih v primerjavi z starejšimi kategorijami, je predvsem posledica težavnih prehodov mladih iz šolanja v redno zaposlitev. Težave pri tem prehodu, pa prinašajo različne posledice. Willis (v Haralambos in Holborn 1999; 257) pravi, da se v regijah z visoko nezaposlenostjo za mlade pojavi »nova družbena okoliščina«. Nezaposlenost prekine normalni prehod v svet odraslih, ker mladim brezposelnim niso dane možnost, da ne bi bili več odvisni od staršev in tako dostikrat preživljajo dolga obdobja revščine. S tem nimajo možnosti, da bi prevzeli družinske obveznosti in tako je načrtovanje družine preloženo na kasnejše obdobje. Nezaposlenost med mladimi lahko vodi do marginalizacije nekaterih članov družbe. Tako lahko ti čutijo, na nimajo nobenega deleža v družbi. Kot sem prej omenil, je ena izmed glavni posledic nezaposlenosti finančna stiska. Ta mladim ne dopušča, da bi uživali normalno družabno življenje. Ker imajo (pre)več prostega časa, se zaprejo v hiše in tudi sami vase (postanejo introvertirani). Posledica vsega tega pa je seveda negativen pogled na prihodnost, kar lahko vodi do dolgočasja, v nekaterih primerih pa celo do različnih psihični težav.
Kot posledico nezaposlenosti sem omenil tudi težave z zdravjem. Tako so Warr in drugi (v Haralmbos in Holborn 1999) v raziskavi, ki je zajela 1150 sedemnajstletnikov dokazali, da nezaposlenost močno vpliva na njihovo zdravje. Ugotovili so, da brezposelni mladi v primerjavi z zaposlenimi vrstniki precej močneje doživljajo psihične stiske. Kar 82% znakov, ki so jih opisali nezaposleni mladi, se je začelo v času, ko so postali brezposelni ali kasneje.
Kako torej rešiti problem nezaposlenosti pri mladih?
Najbolj izpostavljena rešitev je višja stopnja izobrazbe. Visoka stopnja izobraženosti mladih predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov pri iskanju zaposlitve. Brezposelne osebe z višjo stopnjo izobrazbe po nekaterih trditvah lažje najdejo zaposlitev, čeprav se v zadnjih letih zaradi vedno večjega priliva diplomantov na trg dela razmere spreminjajo. Tako sem zadnjih slišal trditev, da mladi z višjo stopnjo izobrazbe v povprečju iščejo službo okrog 9-10 mesecev.
Rešitev poleg višje stopnje izobrazbe predstavljajo tudi poklicne prekvalifikacije in dodatna izobraževanja, kar pa za mlade nemalokrat predstavlja problem tako zaradi pomanjkanja motivacije, kot tudi denarja, ki ga mladi nimajo.
Druga stvar, ki je prav tako zelo pomembna pri iskanju zaposlitve, pa so delovne izkušnje, do katerih pa mladi težko pridejo, saj se ukinjajo pripravništva, zmanjšuje se kadrovsko štipendiranje… Ko si mladi enkrat pridobijo delovne izkušnje, brezposelnost ne predstavlja več take nevarnosti, saj delodajalci izkušnjam pripisujejo velik pomen.
Borut Bojnec